Evropski desni populisti se po kongresnih volitvah distancirajo od Trumpa in krivijo predvsem vojno z Iranom

Desnopopulistične stranke v Evropi kongresne volitve razumejo kot opozorilo, ne da bi neposredno napadle Trumpa. Podlaga so projekcije, po katerih demokrati osvajajo senat in predstavniški dom. Uradnega končnega izida še ni.

Tiskovna agencija Reuters je zbrala odzive iz več držav, objavljene v španščini na portalu Yahoo Noticias (ob 13:35 CET). Po njenih navedbah se večina strankarskih voditeljev izogiba odkriti kritiki Trumpa in poraz pripisuje vojni z Iranom in življenjskim stroškom:

• Francija: Jordan Bardella, predsednik stranke Rassemblement National, pravi, da ima ameriška intervencija v Iranu zelo hude posledice za svetovno gospodarstvo. Trumpa pri tem ne omeni. Kupna moč je po njegovih besedah prva prednostna naloga.
• Nemčija: Predsednica AfD Alice Weidel pravi, da je Trump obljubil neintervencionistično zunanjo politiko. Po poročanju portala t-online (4. novembra, ob 10:26 CET) se je ta prelomljena obljuba republikancem „auf die Füße gefallen“ (maščevala). Vojni v Iranu in Ukrajini naj bi se končali čim prej.
• Italija: Vodja Lege Matteo Salvini meni, da so volitve zaznamovale vojne, napetosti in življenjski stroški. Roberto Vannacci, vodja stranke Futuro Nazionale, pravi, da Trump ni izpolnil pričakovanj.
• Španija: Vodja stranke Vox Santiago Abascal pravi, da ga zanimajo razmere v Španiji, ne v Michiganu.
• Velika Britanija: Vodja Reform UK Nigel Farage izid po navedbah Reutersa označuje kot „derrota total y absoluta“ (popoln in absoluten poraz). Vojna in cene goriva naj bi odgnale mlade Trumpove volivce.
• Romunija: Dan Dungaciu iz stranke AUR temu nasprotuje. Poročila o Trumpovem političnem koncu naj bi bila močno pretirana.

Britanski Guardian v analizi svojega dopisnika za Evropo Jona Henleyja, ki jo je prevzel AOL (nazadnje posodobljeno ob 14:52 CET), pride do podobne slike. Trumpova smer pri vprašanjih migracij in kulture pri evropski desnici še vedno naleti na podporo. Njegov nastop, njegove carine in njegova nepredvidljivost pa zanje postajajo breme pri lastnih volivcih. Abascala, čigar stranka 29. novembra nastopa na volitvah v Španiji, tam citirajo z besedami „in Spain, not in Michigan“ (v Španiji, ne v Michiganu). Nauk volitev naj bi bil, da volivci pod gospodarskim pritiskom kaznujejo tiste na oblasti. Sredinske stranke iz tega ne bi smele sklepati, da je nevarnost populizma minila.

V Italiji časopis La Voce d'Italia (ob 11:36 CET) opisuje razdeljen odziv. Desnosredinski tabor naj bi se o Trumpu izražal bolj previdno, zunanji minister Antonio Tajani (Forza Italia) meni, da je odnos z ZDA nespremenjen. Levosredinski tabor okoli predsednice PD Elly Schlein naj bi izid razumel kot zgled za skupno zavezništvo. Salvinija tam citirajo z besedami „E invece i conflitti sono aumentati“ (Namesto tega so se konflikti povečali).

Gre za poglede posameznih politikov in medijev. Več odzivov iz tujine je v rubriki Poročila, kaj lahko novi kongres stori od januarja, pa v časovnici.