V tujini volitve veljajo za preizkus Trumpovega manevrskega prostora, ne njegove smeri
Kaj od volitev v kongres pričakujejo dopisniki, ekonomisti in minister iz Evrope, stanje 1. novembra 2026.
V tisku zunaj ZDA se pred volitvami v kongres vse vrti predvsem okoli enega vprašanja: koliko manevrskega prostora bo predsednik Trump ohranil v drugi polovici mandata? Večina glasov ne pričakuje, da se bo njegova zunanjepolitična in trgovinska smer temeljito spremenila.
Evropa. Dopisnik ZDF Ulf Röller piše iz Bruslja, da evropske prestolnice „z napetostjo spremljajo izid volitev“. Po njegovi oceni Friedrich Merz, Donald Tusk in Emmanuel Macron na skrivaj upajo na popravek smeri. Desni populisti v Evropi pa naj bi se bali Trumpovega poraza. Javno se trije voditelji vlad o tem niso izrekli (ZDFheute, 31. oktobra 2026).
Trgovina. Institut der deutschen Wirtschaft (IW) po poročanju dpa ne pričakuje skoraj nobenih posledic za carinsko politiko. Nemška podjetja bi morala s Trumpovo smerjo računati vsaj do januarja 2029. Po oceni IW bi bila tudi demokratska večina pretesna, da bi preglasovala veto. Za to sta potrebni dve tretjini v obeh domovih (Handelsblatt/dpa, 30. oktobra 2026).
Rusija in Kitajska. Po besedah poročevalca ZDF Sebastiana Ehma Kremelj daje prednost zmagi republikancev, vendar tega ne kaže odkrito. Peking se po navedbah dopisnice ZDF Miriam Steimer o volitvah ne izreka in se sklicuje na nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Oboje sta oceni dopisnikov, ne vladni izjavi.
Drugačen pogled. Al Jazeera postavlja vprašanje obratno: zmaga demokratov bi lahko škodovala Evropi. Evropejci bi jo lahko razumeli kot znak, da si demokracije opomorejo same od sebe, in spregledali pritisk na Kijev. Grški minister za migracije Thanos Plevris tam pravi, da so ZDA pomagale sprožiti preobrat v evropski migracijski politiki (Al Jazeera, 29. oktobra 2026).
Razpoloženje med prebivalstvom. Najnovejša velika primerjalna raziskava je delo Pew Research. V 36 državah v mediani 23 odstotkov odraslih zaupa Trumpu, da bo v svetovni politiki ravnal prav. 37 odstotkov vidi ZDA pozitivno, 57 odstotkov negativno. V Kanadi 35 odstotkov označuje ZDA za zanesljivo partnerico, leta 2022 jih je bilo 83 odstotkov. V Nemčiji 23 odstotkov pravi, da ZDA upoštevajo interese drugih držav, tri leta prej 60 odstotkov. Mehika je edina država, v kateri se je ugled ZDA izboljšal, z 29 na 40 odstotkov. Anketiranih je bilo 42.151 ljudi od 8. februarja do 13. maja 2026, torej mesece pred volitvami (Pew Research).
Napovedi za oba domova so na straneh senat in predstavniški dom.